ÿþ<html> <head> <title>www.PELLA - predstavitvena stran</title> <meta HTTP-EQUIV="Content-Type" CONTENT="text/html; charset=windows-1250"> <meta HTTP-EQUIV="Content-Language" CONTENT="si"> <meta NAME="description" CONTENT="ukvarjamo se s petjem, literaaturo, prozo, likovnim ustvarjanjem"> <meta NAME=KEYWORDS CONTENT="metoda postolski koair, ljuben dimkaroski, majdka pezdirc, vesna mladenova, predstavitvena stran, divje babe, pra pia al iz divjih bab, doma a stran, pella, petje, poezija, proza."> </head> <body leftmargin="100" rightmargin="50" bgcolor="navajowhite" text="maroon" link="red" vlink="maroon" alink="tomato" font-style: arial> <hr></hr> <bgsound src="planino.mp3" loop="3"> <table width=100%> <tr> <td> <h1>Kulturno makedonsko druatvo "PELLA" <p>Hudovernikova ulica 8 <p>1000 Ljubljana</h1> </td> <td></td> <td></td> <td align=center> <a href=pellam.html><img border="0" src="makedonska.jpg" width="60" heigh="29"> <p> !</a> </td> <td align=center> <a href=pellaa.html><img border="0" src="angleska.jpg" width="60" heigh="29"> <p> ENGLISH</a> </td> </tr> <p> <table width=100%> <tr> <td> <img border="0" src="pella1.jpg" alt="slika kvarteta Pella" width="600" height="450"> <p> Fotografija: Milan Dimkaroski. </td> <td></td> <td> <img border="0" src="sonce.gif" alt="son ek" width="160" height="182"> </td> </tr> </table> <p> <hr></hr> <h1> Napovednik </h1> <h2> <p> Narodni muzej v Ljubljani, novoletni koncert z gosti, v petek, 9.12.2011 ob 19. uri, vstopnina 10¬ <p> Zagreb, arheoloaki muzej, nastop na otvoritvi razstave, 15.12.2011 ob 19. uri </h2> <hr></hr> <h1> Obvestilo </h1> <p> <h2> Ministrstvo za kulturo RS je dne 27.06.2008 KMD "PELLA" izdalo odlo bo o podelitvi statusa druatva v javnem interesu. <br></br> Zakon o dohodnini vam omogo a, da lahko del svoje dohodnine (0,5%) namesto dr~avi podarite Pelli. <br></br> Naai podatki so: mati na atevilka: 2103885, dav na atevilka: 23356677, TTR pri NLB: 02038-0255408615. <br></br> Bodo im donatorjem se ~e v naprej zahvaljujemo. </h2> <p> <hr></hr> <p> <h1> PELLA na YOU TUBE in tudi DRUGJE </h1> <h2> <p> <a href=http://www.youtube.com/watch?v=sHy9FOblt7Y>Predstavitev koa ene pia ali</a> <br> <a href=http://tvslo.si/#ava2.89509194;;>O pia ali iz Divjih bab v 11. aoli na TV-1</a> <br> <a href=http://radio.ognjisce.si/sl/102/ssd/467/>Dogajanje v Berlinu, kot ga je videla novinarka radia Ognjia e</a> <br> <a href=http://tvslo.si/#ava2.56200889;;>Oddaja na radiu Ljubljana</a> <br> <a href=http://www.youtube.com/watch?v=JHcUmSMgoKY>Pella skrbi za svoje naslednike</a> <br> <a href=http://tvslo.si/#ava2.49956132>Povzetek predstavitve koa ene pia ali na koncu informativne oodaje RTV Lj., 42:22 minuta</a> <br> <a href=http://tvslo.si/#ava2.57842072;;>Sodelovanje na radijski oddaji IZ`TEKANI</a> <br> <a href=http://www.vest.si/2009/05/18/pellina-petka/>Praznovanje pete obletnice</a> <br> <a href=http://www.youtube.com/profile?user=Svicmikrofona&view=videos&query=pella>Skladbe zapete na 33. avicu mikrofona</a> <br> <a href=http://www.youtube.com/watch?v=HhRCb6nHgPI>Nastop v slovanski knji~nici</a> <br> <a href=http://www.youtube.com/watch?v=v_-rD7MpDPU&feature=related>Koncert ob 4. obletnici</a> <br> <a href=http://www.youtube.com/watch?v=__KxrnqGE5w&feature=related>Zaklju ek koncerta ob 4. obletnici</a> <br> <a href=http://www.vest.si:80/2009/02/12/svic-mikrofona-033/>33. avic mikrofona</a> <p> <hr> <p> Kaj pravijo o Pelli... </h2> <p> <h3> Pella  lepota, resnica, dobrota <p> V petek, 12. 12. 08 sem se odzval prijaznemu in nadvse pozornemu povabilu, da prisluhnem zvokom vokalnega kvarteta Pella v Ljubljanski Celici  in bil dele~en udovitega nastopa, ki me je navdal z ob udovanjem in so utjem, ganjenostjo in veseljem; v slabi uri mojstrskega petja, ki so ga imenovali  vaja , sem lahko prisluhnil krasnemu izboru znanih in manj znanih, z neverjetno vnemo in nadarjenostjo ter s pretanjenim ob utkom izvedenih makedonskih in slovenskih ljudskih pesmi, ki so me ganile in vzradostile, napolnile s solzami in smehom. Iz vse palete najrazli nejaih motivov, naj bodo veseli ali pretresljivi, ~alostni ali lahkotni, veje pristna emotivnost, vezana na dosledno ljudsko preprostost, ki pa jo prekrasni, mogo ni glasovi povzdignejo v monumentalen zven, kar v loveka vtisne trajno sled. Tako do~ivetega, v~ivetega in u inkovitega izvajanja pri mnogih znanih slovenskih pesmih ae ne pomnim  z makedonskimi pa nas popeljejo v arobne globine narodnega izro ila in bogatega osebnega do~ivljanja; njihova pesem, ki je, tako v melodiji kot v besedi, vselej splet tradicionalno ljudskega in konkretno osebnega, nekako zrcali tisti Goethejev trojni estetski princip... Pesem, ki bogati, zamakne in deluje. Hvala jim za udoviti dar, stvaritev, v kateri se prepletata obe kulturi in ki daje ustvarjalno mo  umetniake zavesti in opore, ki ju nujno potrebujemo v Evropi. <p> dr. Boatjan DvoYák, Berlin <p> <hr></hr> <p> Pevke in pevca skupine Pella sta povezala ljubezen do skupnih makedonskih korenin in radost petja. Prepletli so se v zbor, ki izjemno tenko utno podaja stare, stare makedonske, slovenske... ljudske pesmi  etno glasba par ekcellence. <p> Njihovo petje je ubrano, duhovno bogato in milo. Posluaalci se z zlatimi nitkami starih, raznolikih glasov pove~emo v skupnost, ki slavi lepoto in asti bivanje. Zavedamo se, da nismo samo od zdaj in tukaj, ampak, da prihajamo iz davnine, zaznamovani s svojo zgodovino in kulturno tradicijo, odprti v ve ni sedaj. Ko nas pevci skupine Pella nagovarjajo v razli nih jezikih in ritmih, vemo, da je mnogo glasnost naae naravno stanje in da tako modni izraz multikulturalnost ozna uje to, kar je ~e od nekdaj v nas, globoko polo~eno v sleherno duao. Kajti, vsi smo povezani, vsi prepleteni, Eno je v raznolikost, Vse v enakosti. U enje strpnosti in tolerantnosti do drugih in druga nih, ki ostaja pogosto na ravni besednih fraz, ne zmore odpreti srca tako globoko in zares, kot arna glasba etno skupine Pella. Kdor jih sliai, se za~eli z njimi povezati v mavri ni krog ljubezni do vseh in vsakogar, kajti odprto srce je dobrotljivo in zaupno. Graditi skupnosti takih ljudi, kot jih s svojo glasbo predstavlja Pella, in tako sr no nagovarjati posluaalstvo, je v 21. stoletji narcizma in individualizma pomembno poslanstvo. <p> }elim, da bi priale CD zgoa enke skupine Pella do vseh aol in knji~nic airom Slovenije, pa tudi zunaj naaih meja. Za dobre medsosedske odnose lahko taka drobna, a lepa, lepa ustvarjalna gesta naredi veliko, veliko... <p> prof. dr. Manca Koair <p> <hr> <P> Glasbena skupina Pella pogosto nastopa na glasbenih sre anjih: Sozvo ja sveta in bistveno prispeva h kakovosti kulturnega programa v Celici. Pevski kvartet Pella goji poseben odnos do ljudskega izro ila. Stare pesmi v priredbi Ljubena Dimkaroskega in v pevski izvedbi Pelle, zvenijo izjemno sve~e. Kljub sodobni priredbi, vedno znova vpokli ejo nekaj prastarega, nekaj, kar je v sr~i ljudskega izro ila, ki se prav v Makedoniji dotika vrtoglavih globin. Ne samo ime, ki si ga nadeli po stari prestolnici Makedonije, tudi preprosta obla ila iz naravnih materialov, kamen ki na elu, izbran ter zbran nastop, odstirajo nekaj globoko staro~itnega, nekaj anti nega. Vendar, podobno kot v glasbi, tudi tu ni slepega posnemanja, niti neposrednega prenosa. Obleka ni noaa, ki bi bila lahko naaa ali vaaa, kamen ni diadem, ki bi vzpostavljal zgodovinsko hierarhijo, temve  preprost kamen, ki zazveni v sozvo ju z naravno harmonijo. Bistvena razlika je tudi v sami glasbi, makedonske pesmi so obi ajno eno ali dvo glasne, petje Pelle pa nas skozi nepravilne ritme, modalne harmonije in druge bistvene prvine makedonske glasbe, vedno znova popelje k izvirom ve glasja. Razli ni glasovi se v najni~jih in najviajih legah oddaljujejo in se na drugi ravni spet sre ujejo. Glavni tok pesmi sicer sledi izro ilu, kakor tiha voda strugi, vendar ~e v naslednjem hipu prekipeva, da celo med najmanjaimi kamen ki na dnu ali na elu spet odmeva. <p> Ljudska pesem, ki jo poje Pella, najsi bo makedonska Planino ali slovenska Oj, Bo~ime, je kakor voda, ki se stalno vra a na izvira, vedno znova zopet ista. <p> arh. Janko Ro~i , KUD Sestava <p> <hr> <p> <img border="0" src="platnice.jpg" alt="naslovnica knjige" width="600" height="518"> </h3> <h2> 27.maja je bila v Polhograjski graa ini promocija knjige Pella in Makedonija, ki jo je napisala Metoda Postolski Koair. <p> Nekaj o knjigi: </h2> <h3> <p> Ena zima in tri poletja, ki jih je Pella pre~ivela v Makedoniji, so bila tako polna do~ivetij, da so sklenili o tem napisati knjgo. Pero je v roke vzela Metoda, ker ji gre tovrstna re  najbolj od rok. V knjigi so zanimive in danes ~e tudi dokumentarne fotografije. Tekst je v slovenskem in makedonskem jeziku. Vsega skupaj se je nabralo 332 strani slik in besedila. Sestavni del pisanja je CD, tudi v obeh jezikih, ki je namenjen slepim in slabovidnim. }al je na ploa i premalo prostora za celo knjigo zato nekaj teksta manjka. <p> <hr> <p> <h2> Nekaj mnenj o knjigi in Peli: <p> </h2> Knjiga Metode Postolski Koair, pesnice, prozaistke, pevke, ustvarjalke lutk in igra  ter vzgojiteljice, je ~e na pogled nekaj posebnega. }ari v son ni barvi  po formatu, videzu in celo po tekstovni in slikovni vsebini pa spominja na zajeten dru~inski album. Naletimo na dva naslova. Prvi naslov, ki je, sode  po velikosti in debelini rk, glavni naslov, se glasi: Pella in Makedonija. Drugi, veliko manjai, nas napeljuje na vsebino in intenco knjige ter se glasi: Zvo na vra anja v de~elo sonca. Ko za nemo listati, takoj opazimo skrbno likovno opremo notranjosti, ki je prav tako delo Metode Postolski Koair. Knjigi sta prilo~eni zgoa enki, namenjeni  kako lepa gesta!  slepim in slabovidnim. Zgoa enki prinaaata skoraj celotno besedilo knjige, ena v slovena ini, druga v makedona ini, sliaimo pa tudi nekaj zapetih ljudskih pesmi v interpretaciji pevske skupine Pella. Ugibajmo naprej  zakaj Pella in Makedonija, zakaj dva jezika, slovenski in makedonski, zakaj ve  avtorjev? Ko ugotovimo, da ima avtorska skupina, z avtorico vred, posebne afinitete do Makedonije, celo makedonsko ali vsaj deloma makedonsko poreklo, se uganka veliko bolj razpira. Pella je, pojasnjuje obravnavana knjiga, pevski kvartet, ki deluje v Ljubljani, interpretira predvsem makedonsko, a tudi slovensko ljudsko glasbo in je agens movens knjige. Pella je tudi tretja prestolnica anti ne Makedonije, s imer istoimenski kvartet ~eli poudariti svoj osnovni programski smisel in vir  odkrivanje in ohranjanje stare ljudske pevske dedia ine. Dodajmo, da je Pella za makedonsko utenje izjemno pomembno mesto v Egejski Makedoniji, torej v danaanji Gr iji. Pello so kot prestolnico za eli graditi v etrtem stoletju pred Kristusom, poruaena je bila konec prvega stoletja, v njej pa je vladal tudi Aleksander Makedonski. Ime Pella je ohranjeno v nazivu danaanje prefekture, po naae recimo upravne enote severno od Soluna. Po tem kratkem skoku v faktografijo se vrnimo h knjigi, ki ima Pello in Makedonijo v naslovu. Predvsem je o itno, da avtorsko skupino zdru~uje velika ljubezen do Makedonije, njene ljudske pesmi, pokrajine, ljudi, jezika, bogate zgodovine. Tako je nastalo zanimivo literarno besedilo ali meaanica proznih zapisov in poezije, vse skupaj pa je dokumentirano ae s fotografijami. <p> Knjiga je sestavljena iz ve  razdelkov, prevladuje proza, med njo pa je umea ena poezija. Vso prozo in del poezije podpisuje Metoda Postolski Koair, poleg nje pa sta avtorja nekaj pesmi ae Majdka Kuaar Pezdirec in Ljuben Dimkaroski, v knjigo je umea ena tudi ena makedonska ljudska. Vtis dru~inskega albuma spodbuja predvsem mno~ica fotografij, ki dokumentirajo potovanje in do~ivetja skupine Pella. Slednje, opisana do~ivetja namre , so tako v prozi kot poeziji pre~eta z mo no izra~enim, seveda posodobljenim patriotizmom izseljene osebe, celó kot globoko podo~iveto, za Koairjevo in Dimkaroskega spet najdeno domovino prednikov. Skozi avtori ine zapise se tudi za drugi dve, »bolj slovenski sopotnici« po Makedonji, ta de~ela razkrije kot neka za arana lepota, polna misti nega duha, toplega sonca in arhai ne lepote, kakrane ni najti nikjer drugje na tem svetu. Tenko utni lovek seveda Makedonije ne more do~ivljati dosti druga e kot skozi optiko avtori inega silnega navduaenja in skoraj otroakega zanosa. Za zgled posluaajmo pesem Mariovo s prilo~ene zgoa enke Mariovo str. 57 <p> Gledano v celoti je je knjiga napisana zelo emotivno. Beremo jo kot ponotranjen potopis, poeti no refleksijo, osebno poro ilo o pevskih nastopih in gostovanjih v razli nih letnih asih in krajih Makedonije, kot avtori in prisr ni dnevnik z obiskov pri gostoljubnih doma inih in gostiteljih, ljube e iskanje neko  izgubljenega spomina in zrahljanih vezi, potovanje skozi veliko, a tragi no makedonsko zgodovino ali preprosto kot navduaenje nad vsem, s imer se ti nahrani duaa, nad vsem, kar v Makedoniji do~ivia, ~ivia, vidia, prehodia, za utia in ob utia. <p> Besede Metode Postolski Koair so od naae prizemljene percepcije tako druga ne, ker so napisane z odprtostjo, v njih je utiti srce, njeni zapisi, pa naj so v prozi ali v verzih, ne skrivajo niti vzhi enega do~ivljanja, ki je mestoma blizu evfori nemu navduaenju. V slovenskih miselnih okvirih in rigidni konvencionalnosti nismo vajeni kar takoj in kar tako sprejemati na nekako »ju~njaaki« na in iskrene, neposredne emotivnosti, ker nas pri izra~anju in sprejemanju mo nih ustev ovira domnevno »severnjaaka« zadr~anost, raje bi rekel gorjanska utesnjenost in ustvena nesvoboda. Knjiga Pella in Makedonija pa je darilo ljubezni, potopis o toplini, poezija zanosa, sporo ilo prihajanja in vra anja. <p> Peter Kuhar v Lj.05.06.2008 </h3> <p> <hr> <p> <h2> Zdravo Metoda, </h2> <p> <h3> Tiho mi ja dade knigata Vaaa "Pella vo Makedonija". Prekrasno. So tolku ista ljubov kon Makedonija i lugjeto vo Makedonija nikoj dosega ne piauval. Se gleda deka imaa golemo srce, golema ljubov za se: za predmetite, za popjavite, za lugjeto, ato vo deneano vreme e vistinska retkost. Gordost mi e da bidam sio vas i pokraj Vas. Pella e celeden univerzum. Pokraj Vas se naogjam sebesi, ja naogjam izgubenata ljubov vo svemirot. So eden zbor: Makedonija i siot narod poln so ljubov, Tio ostanuvaat ve no blagodarni. Knigata ostava traen beleg za Makedobnija i makedonizmot voopato, koj se povekje i popvekje se stesnuva poradi politi kata dezorientacija i stopanska dezorientacija. Da se nadevaem deka naskoro se kje se izmeni i deka kje trgneme vo vistinski prav ec. <p> Vaa Duako Aleksovski, 03.07.2007 </h3> <p> <hr> <p> <h2> O KNJIGI PELLA IN MAKEDONIJA </h2> <p> <h3> Takano razkoano darilo, ta pesem Pelle, ki se je razlila v besede in slike! Kot, da bi nas prijela za roko in nas ljube e in varno popeljala ez drn in strn globokih skrivnosti in preprostih vsebin te prelepe de~ele Makedonije, ki postane v Metodinem pisanju sredia e Vesolja. To ka, ki pomeni Ni  in Vse in preprosto samo Je. <p> Hvala avtorici teksta in Pelli, da delijo z nami najboljai del sebe! <p> zdravilka Ana Koroaec </h3> <p> <hr> <p> <img border="0" src="plosci.jpg" alt="slika CDjev" width="600" height="512"> <p> <h2> VZNESENOST OB LIRI NOSTI METODE POSTOLSKI - KO`IR </h2> <p> <h3> Hotenje loveka po preverjanju zgodovine modernizma odpira ~eljo po dotiku brez asja v umetnosti, v katero je zaobjeta celovitost obstoja. Je to morda dotik Tretjega asa, ali neukrotljiva volja Stravinskega, ko glasba objame as, ko se zgodi brez asnost in potovanje po prelestnih rajskih poteh moderne umetnosti, ko se lovek dotika in spozna bistvo notranjih interakcij? Katere so te mo~nosti odkrivanja novodobnih prebliskov v znanosti, in kakane svetove odstirajo? Je ugotovitev filozofa Andra prava, ko meni, da se glasba Stravinskega dotika glasbe besed, prostora, zvenenja aumov, glasbe rek in planin, gozdov, dreves, glasbo glasbe, ki vznemirljivo rojeva Glasbo? In ob utek neskon nega potovanja - postludiuma, sklepne igre, kot epiloga celotni zgodovini, kot praznik zaklju ka poti pred rajskimi vrati? <p> Z zgoraj opisanimi ob utki sem prebral tekst: Pella in Makedonija, avtorice Metode Postolski - Koair. Premialjujem o dedevinizaciji, dvojnosti sveta, kot fenomenu modernega asa, o ustvarjanju in dozorevanju ega, kot zaklju uje Heideger:..in Bogovi so odali..., nastala praznina pa se polni z zgodovinskimi in psiholoakimi raziskovanji mitov. Da si svet izbori mesto zunaj cerkvenega hrama, v sferi zunaj religije, da se lovek vrne v sebi lastno verovanje, brez katerega smo mi vsi le senca brez substance, misleci brez besed in duhovni brezdomci. Od tod dalje vsak sistem: miselni, ustvarjalni, dru~inski ali institucionalni, e ho e pre~iveti, mora najti pot k binarni regulaciji, sicer bi bil le neuspeaen poskus bliska, ki v hipu izgine. Ni slu aj, da nam avtorica v knjigi ponuja reaitev Baudrillarda: pisanje, bazirano na binarnosti, neenakosti, nasprotjih struktur, na katerih je osnovano ~ivljenje, njegova dvojnost: dobro - slabo, svetlo - temno, aktivno - pasivno, mo~ - ~ena, del  celina... in do~ivetja kvarteta skupine Pella kot enega telesa, v katerem prva dvojnost vsebuje mo  vladajo ih in druga, nemo , podrejenost. Opredelitev Metode Postolski - Koair v knjigi Pella in Makedonija, da temelji po tem principu, pomeni, da sta dvojnost in stranskost medsebojno soodvisni in definirata svetlobo v odvisnosti do teme in obratno. Nasprotna dvojnost vzdr~uje sistem besedne strukture, ponujajo  svojstveno posebno videnje bral eve ekstaze ob do~ivljanju arobnosti liri nih do~ivetij v poglavjih opisov: mest, nastopov, koncertov, navdihujo ega sobivanja z naravo, s soncem in luno in sre anj z ljudmi. Avtorica pisanje vseskozi vodi mojstrsko nadzorovano, zavedajo  se znanj podajanja. Z lokom vsakdanjosti, z naatevanjem enakih stavkov, besed in dogodkov ustvarja zvo nost pripovedi in dosega kon ni cilj: melodi na enakost vsega, tudi tedaj, ko govori o nemiru, o prilo~nosti do~iveti Makedonijo, tudi tedaj, ko se sre ujemo po mestih s preprostim lovekom v dialogu z neznatnostjo, ko je govora o prazgodovini, o observatoriju sonca in lune - Cocevem kamnu, o svetia u Boga Dioniza, o Kuklici, Herakleji, o antiki v Ohridu, cerkvah, samostanih in vse, kar zaobjema ta Popek Sveta - Makedonijo. Od te mogo ne Catena Mundi, od koder se airijo poti spoznanja samega sebe in civilizacije vse do danes! Metoda Postolski - Koair stori to lahkotno in prepri ljivo, tudi tedaj, ko govori o smrti Lete, o tej poduhovljeni duai, najboljai prijateljici skupine Pelle, o njeni dru~ini in o preteklosti sicer. <p> Ob utljivo, liri no in zra no niza slike Fellinija, da objame bistvo iracionalnega videnja, ko skozi okno drve ega avta opazi psa, sede ega pred tv ekranom, ali preprosto v stilu Jaquesa Prévera, da se le~erno prepua a dogodkom, ki v kratkih zgodbah dose~ejo enoglasno pesem v prozi, v kateri vse oblike metrike prihajajo v prvi plan, da obogatijo bral eve vtise. Z eno besedo, to knjigi daje literarno dimenzijo s predznakom potopisa, eprav je bila na samem za etku gotovo mialjena kot dnevniako zapisovanje. V njej najdemo dragocenost zapisa s poudarkom na poeti nosti, kot trepetliki, aumu vetra v listju breze, ki ~ivo trepe e v naaih pun icah o es. S teoreti nega vidika Metoda Postolski - Koair potrjuje Borhesovski eksperiment, s katerim se doka~e mojstrstvo poeta tako, da se sprva prepusti utripanju svetlobe, aele zatem pa se preda poklicanim ustvom radosti ~ivljenja, ~ivljenju kot univerzalni kategoriji, z vsemi plastmi vidnega in nevidnega in se tako zlije v ve no sliko asa, v formo zapisa kot prikrite lirske pripovedi. Avtorica to po ne ob uteno, pesniako vznemirljivo, odraslo, s pesniakim mirom. Njen liri en zapis je jasen, v njem tiaina aepeta in naznanja, da se z njo dotika misli. Zakaj misel je za etek svetopisemskega, ki je pri avtorici pomembna kot: beseda - znak, beseda - misel. Za njo, se v tem praza etku, nahaja nadaljevanje vseh vsebin in je nato vseeno, ali znak prihaja kot beseda ali hotenje - trepetlika, zvok, pomen, spev, melodija, slika, stih... Vse to najdemo znotraj zapisanega, ki budi v bralcu mo na ustva do~ivljanja. Kli e k radosti bivanja in opominja na drobne, enostavne vrednote ~ivljenja, da smo vsi otroci svetlobe, povabljeni k veselju, ki naj nas vodi, da s krepkimi koraki hodimo k svoji dokon nosti, k Prevalu - do smrti ~ivljenjskih sokov, ko vstopimo v svet tiaine, v drugo dimenzijo, kot antipod ~ivljenja. Pisanje Metode Postolski - Koair nas v knjigi Pella in Makedonija tiho nagovarja k branju in posluaanju, saj je v platnicah knjige shranjena CD zgoa enka, ki vsebuje ve ino pisanega in je namenjena tudi slepim in slabovidnim ljudem. Knjiga zaslu~i, da se pogosto dru~imo z njo, mogo e celo, da nas spremlja vsepovsod! <P> prilepski pisatelj Slobodan Roakoski, februar 2007 </h3> <p> <hr></hr> <p> <h1> Na "dan mladosti" 25. maja 2008 je izala pesniaka zbirka Pelle "Pesmi prvega B". </h1> <p> <h3> V njej vsak od treh avtorjev, Ljuben Dimkaroski - Dimkar, Majda Kuaar Pezdirec in Metoda Postolski Koair, predstavljajo po sedem pesmi v slovenskem in makedonskem jeziku. Prevodi so delo Metode in Ljubena, ki jih je pregledal Zlatko Magdevski. Knji~ico so oblikovali Daniela Grahek in Metoda & Gaaper Koair. Portrete avtorjev in spremno besedilo je prispeval Miklav~ Komelj. <p> <hr></hr> <p> <img border="0" src="zlaganje1.jpg" alt="slika zlaganja knjige" width="600" height="450"> <p> Zlaganje ae toplih listov nove pesniake zbirke. Foto Cox <br></br> <br></br> Pesmi, ki so zbrane v tej knji~ici, niso namenjene petju, vendar jih med sabo povezuje  in osmialja njihovo objavo  petje. <br></br> Ljuben Dimkaroski, Metoda Postolski Koair in Majda Kuaar Pezdirec so namre  lani odli ne vokalne skupine Pella, ki v Sloveniji o~ivlja tradicijo starih makedonskih ljudskih pesmi in je v tem smislu ~e atiri leta dejavnik v kulturnih povezavah med najsevernejao in najju~nejao republiko naae bivae ve desetletne skupne dr~ave Jugoslavije. Dvojezi nost njenih lanov pri a o intenzivnosti kulturnih in loveakih povezav, ki so se spletle v tem prostoru in ki kot take pomenijo dragoceno kulturno dejstvo. <br></br> Repertoar skupine Pella izdaja romanti no zazrtost v arhai no preteklost (ki jo zaznamo tudi v verzih njenih lanov)  vendar je v njihovem petju tudi veliko subtilne invencije. Pri tem je najpomembnejae, da petje zanje ni samo izvajanje, ampak ga razumejo kot kulturno delo, ki od njih zahteva vsestransko kultiviranje izraznih sredstev tudi na drugih podro jih. In pri ujo a knji~ica pri a prav o tem: da lahko dajo pevci pravi zven uglasbeni besedi, morajo biti sposobni sliaati tudi glasbo samih besed; v tej povezavi je to, da tudi sami piaejo verze in si jih drug drugemu prevajajo, postal eden od pogojev nastajanja njihove specifi ne glasbe. <br></br> Miklav~ Komelj <p> <hr></hr> <p> <img border="0" src="promocija2.jpg" alt="nstop v festivalni dvorani" width="600" height="450"> <p> Nastop v festivalni dvorani pionirskega doma v Ljubljani. Foto Gaaper Koair <br></br> <br></br> 18.11.2008 je bila v ljubljanski festivalni dvorani promocija 2. CD ja "PELLA Z VAMI". Na ploa ku je 14 makedonskih pesmi v aran~majih Ljubena Dimkaroskega. Med odmorom so kot gostje nastopili ljudski godci "Stari bas" iz Dragatuaa. Program je vodila Sabina Vre ko. <p> <p> <hr></hr> <p> <img border="0" src="predstavitev3CD.jpg" alt="predstavitev v Celici" width="600" height="450"> <p> Nastop v Celici na Metelkovi. Foto Gaaper Koair <br></br> <br></br> 09.11.2010 je bila v Celici na Metelkovi promocija 3. CD ja "PELLA IN PRAZVOK". Na ploa ku je 11 slovenskih pesmi v aran~majih Ljubena Dimkaroskega. Prva in zadnja sta spremljani na "TIDLDIBAB", 60.000 let staro repliko neandetral evega glasbila najdenega v Divjih babah na cerkljanskem. Za uvod sta kot gosta nastopila Lasanthi Marananjanie Kalinga Dona, violina in Carlos Yoder, table. S svojimi komentarji so program pospremili Brigita Marko, prof. Svanibor Pettan in Janko Ro~i . <hr></hr> <p> <li><a href="predstavitev.html">Predstavitev PELLE</a> <li><a href="pregled_programa.html">Pregled programa</a> <li><a href="pregled_koncertov.html">Pregled koncertov in nastopov</a> <li><a href="izdane_plosce.html">Izdane ploa e</a> <li><a href="vdelu.html">Galerija</a> <li>Kontaktni naslov: Metoda <a href="mailto: metoda.kosir@cpa.si"> metoda.kosir@cpa.si </a></li> </h3> <p> <hr> <p> <font size="2" <p><i> Stran je nastala 25.12.2005, nazadnje je bila spremenjena 01.12.2011</i></p> `tevilo obiskov:&nbsp;&nbsp;&nbsp <img src="http://www.arnes.si/cgi-bin/counter?pad=0|dd=C|id=http://www.cpa.si/pella.html"> <h2 align="right"> <a href="index.html">NAZAJ</a> </h2> </font> </body> </html>